sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "marjanovič umek fekonja peklaj".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo marjanovič umek fekonja peklaj med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zato si je potrebno pri razumevanju razvoja v širšem kontekstu pomagati s spoznanji različnih razvojnopsiholoških teorij in pristopov (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, 2008).
Ø preko igre lahko otroci povežejo različne zmožnosti , znanja , spretnosti , ki so se jih naučili na različnih področjih ( Marjanovič Umek , Fekonja Peklaj 2008 ) .
Otroci razvijejo prosocialne spretnosti, če jim starši zaupajo različne naloge, na primer skrb za domačo žival (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, 2008).
Kompetentnost pripovedovanja zgodbe otrok narašča tako z vidika dolžine kot tudi slovnične strukture in vsebine zgodbe (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Podlesek, 2010).
V slovenski obliki je v obeh listah ohranjena osnovna struktura, upoštevali pa so značilnosti slovenskega jezika (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Podlesek, 2013).
Te dejavnosti lahko potekajo ustno, tako da učenci poslušajo učitelja, lahko pa s pomočjo slikovnega gradiva (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Pečjak, 2012).
Če so bralcu besede poznane, lahko ob enaki tehniki bere hitreje, poleg tega pa prebrano bolje razume (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Pečjak, 2012).
Omenjena ključa razbremenita delovni spomin, ki pogosto otežuje proces dekodiranja in izboljšata posameznikovo bralno razumevanje (Marjanovič-Umek, Fekonja-Peklaj in Pečjak, 2012).
Večje kot je pomensko in skladenjsko besedišče otroka, bolj mu to pomaga pri procesu branja (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Pečjak, 2012, str. 51).
Težave z avtomatizacijo dekodiranja vplivajo na hitrost in tekočnost branja ter posledično na razumevanje prebranega (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Pečjak, 2012).
Marjanovič Umek, Fekonja, Peklaj, Sočan in Komidar (2012) pravijo, da po tretjem letu starosti otroci pripovedujejo vse bolj strukturirane in konvencionalne zgodbe.
Pomembno je tudi , da se starši zavedajo pomena spodbujanja otrokovega govora ter spremljajo otrokov razvoj ( Marjanovič Umek , Fekonja Peklaj in Pečjak , 2011 ) .
To je verjetno povezano tudi z rastjo in razvojem otrokovega uma, socialnim razumevanjem in razvojem metajezika (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Podlesek, 2010).
Da pa ima lahko družinsko okolje pozitiven vpliv na razvoj govora, mora zajemati temeljne dejavnike (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Pečjak, 2012).
Vsak od njih bo napredoval, če bo besedilo zanj primerno, zato izbira ne sme biti naključna (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Pečjak, 2012).
Igre s pravili so značilne za otroke od drugega oz. tretjega leta starosti ( Marjanovič Umek , Fekonja Peklaj 2008 ) .
Prek standardiziranih lestvic in preizkusov lahko tudi ugotovimo, ali otrok odstopa od normativnega razvoja (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Pečjak, 2012).
V kriterijih kohezivnosti tematske razporeditve prav tako dosega razvojno raven otrok značilnega razvoja, starih 7,6-8,2 leta (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Podlesek, 2010).
To pomeni, da po končanem branju lahko ustvarimo miselno predstavo tistega, o čemer smo brali (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Pečjak, 2012).
Pri oceni koherentnosti in kohezivnosti sem si pomagala s smernicami, ki so jih oblikovale Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Kranjc (2004).